Utrinki z izleta v Trst

objavljeno: 4. jun. 2018 10:03 avtor: Muzejsko društvo Ribnica   [ posodobljeno 7. dec. 2018 11:15 ]

Utrinki z izleta v Trst, zapisala Milka Jamnik, slike Igor Jamnik


Izlet v Trst, v mesto z osorno milino

 

V mesecu maju smo se člani Muzejskega društva Ribnica podali na popotovanje proti »mestu v zalivu«, kot je Trst rad poimenoval naš pisatelj Boris Pahor.

Zaradi mnogih zanimivosti ob poti smo koristili lokalne ceste. Naš vodič je bil profesor Edi Zgonc, ki nam je cel dan zanimivo pripovedoval in pokazal veliko kulturno-zgodovinskih in geografskih lepot.

Izpred Rokodelskega centra smo pot začeli preko Boncarja, kjer smo se spomnili kamnitega  zidu –branika rimskega imperija. Bloška planota je zibelka slovenskega smučanja, jadralstva in zgodbe o Martinu Krpanu. Veliko smo slišali o  Cerkniškem jezeru in o tem, kako je nekoč potekal ribolov. To je seveda skrbno opisal Janez Vajkard Valvasor v svoji knjigi Slava Vojvodine Kranjske. Na Rakeku je bilo pomembno furmanstvo. Unec je znan po generalu Rudolfu Maistru, ki je tu preživel zadnje obdobje svojega življenja, kjer je pesnil in slikal. V Postojni je letos v mesecu  aprilu potekalo slavje ob 200-letnici odkritja jame. V Razdrtem je bila nekoč gostilna pri Klinčarju, o kateri je Martin Krpan cesarju povedal: » Že nekatere matere sem jel kruh, črnega in belega, nekaterega očeta vino sem pil, ali nikjer, tudi pri vas nisem in ne bom dobil take postrežbe, kakršna je v Razdrtem pri Klinčarju.« Senožeče so znane po stari graščini oglejskih patriarhov. Tu je bil leta 1880 rojen Rudolf Cvetko, častnik in sabljač, ki je na olimpijskih igrah  leta 1912 v Stockholmu osvojil prvo slovensko olimpijsko medaljo. Divača je pomembno prometno vozlišče in izhodišče k svetovno znanim objektom klasičnega slovenskega krasa. V mestu je bila rojena tudi prva pomembna slovenska filmska igralka Ida Kravanja (Ita Rina). Bazovica je že na italijanski strani, pa sploh ni bilo čutiti meje, saj je slovensko prebivalstvo tu še močno prisotno. Na Bazoviški gmajni smo si ogledali spomenik bazoviškim žrtvam. To so bili člani organizacije TIGR, ki so jih fašisti ustrelili leta 1930. Naslednji postanek je bil na  Katinari v Trstu  v cerkvi Presvete Trojice. Tam je v letih 1925 – 1932 deloval tudi ribniški župnik Hubert Leiler. Njegova največja zasluga je bila, da je tja povabil slikarja Toneta Kralja, ki je na edinstven ekspresionističen način poslikal cerkev. Po ogledu cerkve nas je pot vodila v center mesta. Ogledali smo si ogromno znamenitih objektov (univerza, glasbeni konservatorij, palača Kalister, kip cesarice Sissi, tržaško gledališče, grška pravoslavna cerkev, pomol Audace, znamenite kavarne,…) Sledil je obisk rojstne hiše Žige Zoisa, škofijskega dvorca škofa Petra Bonoma,  rimskega amfiteatra, jezuitske cerkve, Piazza Ponterosso. V mestu je nekaj časa živel tudi znani irski pisatelj James Joyce. Preko Velikega kanala smo se preselili v Terezijansko četrt, ki jo je na nekdanjih solinah dala postaviti avstrijska cesarica Marija Terezija. Trst je bilo glavno pristanišče habsburške monarhije. Ustavili smo se tudi pri Narodnem domu, ki ga je načrtoval Maks Fabiani. Leta 1920 so fašisti to palačo zažgali. Danes je v njej Visoka šola za tolmače in prevajalce v 26-ih jezikih, tudi v slovenščini. Ostal nam je še trg Oberdan, nekdaj kasarniški, kjer je vojsko služil Dragotin Kette in nevarno zbolel. Na poti proti domu smo si ogledali še vasico Repentabor in se preko Občin zapeljali proti zadnji točki. To je bila prijetna gostilna v Senožečah, kjer smo si po čudovitem dnevu privoščili še domačo pojedino. Bilo je zelo lepo.



ą
Bazovica.JPG
(7961k)
Muzejsko društvo Ribnica,
4. jun. 2018 10:03
ą
Muzejsko društvo Ribnica,
4. jun. 2018 10:03
ą
Muzejsko društvo Ribnica,
4. jun. 2018 10:03
ą
Muzejsko društvo Ribnica,
4. jun. 2018 10:03
ą
Muzejsko društvo Ribnica,
4. jun. 2018 10:03
Comments