Obeležitev 100. obletnice smrti Janeza Evangelista Kreka /1865- 1917/

objavljeno: 16. feb. 2018 07:30 avtor: Muzejsko društvo Ribnica   [ posodobljeno 16. feb. 2018 07:40 ]


Muzejsko društvo Ribnica se je v letu 2017 odločilo, da obeleži 100. obletnico smrti Janeza Evangelista Kreka. Janez Evangelist Krek je bil v svojem času eden najvidnejših in najpomembnejših mož slovenske zgodovine. Bil je politik, teolog, sociolog, organizator, gospodarstvenik, pisatelj, publicist in časnikar.

Močno je povezan tudi z našimi kraji, saj se je rodil pri Sv. Gregorju, njegova mama izvira iz Sodražice. Krekovo prvo službeno mesto kaplana je bila Ribnica (od 4. junija do 28. avgusta 1892), svoje obeležje ima tudi v ribniškem Parku kulturnikov.

Prav zaradi navedenih dejstevje Muzejsko društvo Ribnica ob 100. obletnici smrti organiziralo tri dogodke, s katerimi smo obudili spomin na velikega Slovenca.

Tako je 8. septembra v ribniškem gradu nastopila gledališka skupina Kulturno turističnega društva Dražgoše z eno najzgodnejših Krekovih dramskih del Cigan čarovnik.

Osrednji dogodek je bil v novembru, ko smo člani društva pripravili v Pastoralnem centru Ribnica razstavo o življenju in delu Kreka. Gost večera je bil prof. dr. Janez Juhant, ki je kot profesor filozofije in krščanskega socialnega nauka na Teološki fakulteti velik poznavalec Kreka. Izčrpno je predstavil in osvetlil njegovo življenje in delo ter njegov pomen za slovenski narod.

Za zaključek Krekovega leta pa smo prav tako v Pastoralnem centru organizirali ogled dokumentarnega filma »Samo začeti je treba«, ki so ga ob 100.obletnici Krekove smrti pripravili na Socialni akademiji v okviru študijskega krožka. Po ogledu filma je sledil pogovor z ustvarjalcema filma Matejem Cepinom in dr. Igorjem Bahovcem.

Prof. Juhant in ustvarjalci filma so posebej izpostavili veličino Krekovega dela za slovenski narod. Krek jeimel osebno izkušnjo revščine.Zgodaj je spoznal socialno stisko ljudi predvsem malih kmetov. V času študija na Dunaju je spoznal še nove obraze ljudi, ki jih je prinesla industrijska revolucija. Seznanil  se je z idejami krščanskega socializma, ki jih je začel tudi praktično uresničevati v tako imenovanem krščansko socialnem gibanju. Po mnenju Kreka morajo biti delavci medsebojno povezani, imeti morajo ustrezno zakonodajo in jim je potrebno omogočiti ustanavljanje delavskih društev. Delavci morajo vplivati na javno življenje in oblikovati javni pravni red, da zaščitijo svoje delavske pravice,delodajalci pa morajo sprejeti ustrezno zakonodajo, ki bo v korist delavcev.Ker se je Krek zavzemal za delavske pravice, si je pridobil vzdevek«revolucionar v talarju«.

Krek je deloval v času, ko je bilo na Slovenskem pretežno kmečko prebivalstvo. Položaj slovenskega kmeta se je po letu 1848, ko je kmet postal lastnik zemlje, bistveno poslabšal.Kmet je moral ob odškodnini za zemljo plačevati še davke,  zato so se zadolževali pri vaških oderuhih.Zaradi uvoza tujih cenenih industrijskih izdelkov je propadla domača obrt, delitev posesti in drugo je vodilo mnoge Slovence v izseljenstvo. Boril se je za dostojno življenje kmetov.V Črnih bukvah pravi Krek, da je kmet premalo zavarovan, in zato ga je potrebno rešitipred nadaljnjim propadom. V ta namen je ustanavljal zadruge, posojilnice in društva. Pod geslom »Samo začeti je treba« mu je uspelo v manj kot 20 letih spodbuditi več kot 100.000 ljudi, da so stopili skupaj in se zavzeli za več pravičnosti v družbenem in poklicnem življenju.

Krek je utiral nova pota v družbi in cerkvi. Zavedal se je pomena izobrazbe in je to na različne načine tudi spodbujal.Zlasti se je zavzemal za šolanje mladine. Njegovo stališče je bilo, da naj se duhovniki posvečajo pastoralnemu delu, izobraževanje na kulturnem, gospodarskem, političnem in socialnem področju pa naj vodijo laiki.

Krek se je zgodaj začel ukvarjati tudi s političnim delom. V letih 1897-1900 je bil državni poslanec, leta 1907 pa je bil po splošni volilni pravici izvoljen za državnega poslanca v dunajskem parlamentu.Bil je eden od snovalcev majniške deklaracije (leta 1917). Njegove ideje so prinašale spremembe, ki pa jih nekateri niso sprejeli. Izpostavljen je bil osebnim napadom z različnih strani.Po smrti pa so mu tudi njegovi politični nasprotniki dali priznanje za njegovo delo. Katoliška cerkev je Kreka sicer podpirala, čeprav je imel škof Jeglič tudi določene pomisleke nanj, ker je v njem videl družbeno uspešnega javnega delavca. Krek je duhovniško službo opravljal z vso odgovornostjo, bil je predvsem človek, ki je svoje življenje znal dati v službo naroda.

Nedvomno film pusti pri gledalcu velik pečat. Nehote se ti utrne misel, kako zelo je Krek aktualen tudi danes, saj lahko dogodke in razmere izpred 100 let primerjamo z današnjim časom – takrat je bila industrijska revolucija, sedaj pa imamo kibernetično. Mnogi ljudje so  v stiski, njegovo sporočilo, da skupnost nekaj doseže le z delom, sodelovanjem in povezovanjem je tudi danes zelo močno. Sprašujemo se, ali se danes ljudje znajo povezati na način, kot ga je znal Krek. Imel je preprosto filozofijo – samo začeti je treba.

 

France Ivanec, predsednik Muzejskega društva Ribnica

Comments