Izšla je monografija Rodbina Petek – Bozbirtovi, Ribnica № 76

objavljeno: 4. jan. 2019 01:22 avtor: Muzejsko društvo Ribnica   [ posodobljeno 4. jan. 2019 01:24 ]

V sredo, 12. decembra 2018, je Muzejsko društvo Ribnica organiziralo  predstavitev monografije Rodbina Petek – Bozbirtovi, Ribnica № 76. Prireditev je potekala v dvorani Rokodelskega centra Ribnica, ki so jo do zadnjega kotička napolnili številni obiskovalci. Za kulturni program je poskrbela prof. Marjana Starc, ki je k sodelovanju povabila vse, ki so bili najtesneje povezani z življenjem in delom Toneta Petka. Svoje spomine nanj so predstavili hči Katarina Zupančič, vnuk Nik Zupančič, sedanji zborovodja moškega pevskega zbora Lončar France Trdan, nekdanja Tonetova sodelavka prof. Bernarda Kogovšek in Nik Starc. Tonetove spomine sta brala Medard Pucelj in Marjana Starc. Program prireditev je z dvema pesmima popestril Moški pevski zbor Lončar iz Dolenje vasi, katerega zborovodja je bil Tone Petek v letih od 1984 do 2000. Uvodoma je o Tonetu spregovorila Tonetova nečakinja dr. Orsolya (Urška) Gállos, ki sta skupaj s sestro prišli na prireditev z Madžarske. V svojem nagovoru je spregovorila o ljubečem odnosu med stricem in nečakinjo ter o stričevem pripovedovanju o življenju, delu, običajih in navadah družine Bozbirtovih in Ribničanov nasploh.

Tone Petek, avtor zapisov, zbranih v monografiji Rodbina Petek Bozbirtovi, je bil znan ribniški učitelj, pedagog, humanist in kulturni delavec. Rodil se je 13. oktobra leta 1922 pri Bozbirtovih v Ribnici, hišna številka 76, kot sedmi od osmih otrok, kmečkim staršem, očetu Francu in materi Mariji. Starša sta vsem otrokom omogočila šolanje, kar je bilo v tistem času prava redkost. Tonetu so že v zibelko vile rojenice položile številne talente. Veliko pa je Tonetu dala »šola življenja«, skozi katero je šel. Po končani meščanski šoli v Ribnici ga je pot vodila na učiteljišče v Ljubljano. Zaradi vojne je moral šolanje za nekaj časa prekiniti. Po vrnitvi iz 9-mesečne internacije v Gonarsu je učiteljišče uspešno zaključil 14. julija 1943. Po kapitulaciji Italije so ga mobilizirali partizani, maja 1944 pa se je odzval pozivu domobranske komande in med domobranci ostal do konca vojne.

Druga svetovna vojna Petkovi družini ni prizanesla, saj jim je vojna vzela dva sinova – Tonetova brata. V svojih spominih na vojni in povojni čas je Tone zapisal: »Lahko sem bil vesel, da sem vojno in povojni revolucionarni in neusmiljeni čas srečno preživel, čeprav telesno in duševno pohabljen«.

Prva leta po vojni je Tone ostal doma in pomagal staršem na kmetiji. Njegova učiteljska pot se je začela 5. januarja 1949 na osnovni šoli v Stari Cerkvi, kjer je poučeval tri leta in pol. Nato je šest let poučeval v Dolenji vasi. V šolskem letu 1958/59 se je zaposlil na Osnovni šoli Ribnica. Leta 1961 je postal pomočnik ravnatelja. To delo je vestno in odgovorno opravljal polnih 23 let do leta 1984, ko se je upokojil.

Sam sem Toneta spoznal leta 1968, ko sem se zaposlil na osnovni šoli Ribnica kot učitelj zgodovine. Tone je pri svojem pedagoškem delu izkazoval visoko strokovnost in človečnost. Bil je pošten, delaven, marljiv, dosleden, human, vedno je znal prisluhniti sodelavcem in učencem.

Tone pa ni bil samo odličen pedagog, bil je tudi velik kulturni delavec. Vsestransko je bil dejaven na različnih področjih tako v šoli kot tudi v krajevni skupnosti in občini. Med drugim je vestno zbiral, zapisoval, fotografiral in dokumentiral različno gradivo, zbiral je tudi anekdote o Ribničanih. Triinštirideset let je vestno opravljal blagajniška dela Gasilskega društva Ribnica. Dolga leta je bil tudi predsednik komisije pri Svetu za preventivo in vzgojo za prometno vzgojo šolske mladine. Vrsto let je prepeval v ribniških zborih, deset let je bil zborovodja Moškega pevskega zbora Ribnica, po upokojitvi pa je bil šestnajst let zborovodja Moškega pevskega zbora Lončar. Za svoje delo na področju šolstva in kulture ter na umetniškem področju je dobil številna priznanja in plakete, med drugim Urbanovo nagrado, Gallusovo priznanje, dva meseca pred smrtjo pa je prejel najvišje občinsko priznanje – častni občan Ribnice. Tone je umrl 5. decembra leta 2004.

Monografija Rodbina Petek – Bozbirtovi, Ribnica № 76, predstavlja prikaz življenja rodbine Petek, vpete v širše družbeno dogajanje na Ribniškem. Gre za bogat družinski arhiv, ki pomeni dragocen doprinos kraju, saj predstavlja pomemben zgodovinski vir o življenju ribniške družine v 20. stoletju. Idejo za monografijo je dala Tonetova nečakinja Urška /Orsolya/ Gallos, ki je stričeve spomine predstavila zgodovinarju prof. dr. Petru Vodopivcu. Slednji je v teh zapisih prepoznal zgodovinsko vrednost in se zavzel za objavo v knjižni obliki. Urejanje rokopisa je prevzela dr. Mojca Šorn z Inštituta za novejšo zgodovino. Zaradi bolezni Urške Gallos so se stiki z založbo, ki naj bi rokopis izdala, prekinili. Zato je dr. Vodopivec gradivo ponudil Muzejskemu društvu Ribnica. Ker smo se zavedali pomena mikrozgodbe družine iz ribniškega trga, je Muzejsko društvo Ribnica z veseljem sprejelo profesorjevo pobudo. Ustanovljen je bil uredniški odbor  v sestavi Marina Gradišnik, Marjana Starc, Katarina Zupančič, Bogdana Mohar, Vlado Mohar in France Ivanec, katerega člani smo začeto delo nadaljevali in ga zaključili z izdajo monografije v decembru leta 2018.

Monografijo je oblikovala, jo slikovno in tehnično uredila Mateja Goršič, natisnila pa tiskarna Luart, d.o.o.

Izdajo monografije so omogočili donatorji Inotherm, Riko d.o.o, Občina Ribnica, Tiskarna Luart, Zavarovalnica Triglav, Transport Petek, Inles Ribnica, Kuss d.o.o ter družina Petek, ki se jim ob tej priliki iskreno zahvaljujem za njihove finančne prispevke.

 

Prof. France Ivanec,

predsednik Muzejskega društva Ribnica


  








Comments