Vabilo na predavanje mag. Antona Levstka Slovenci na Dunaju

objavljeno: 8. okt. 2019 02:29 avtor: Muzejsko društvo Ribnica

Muzejsko društvo Ribnica vas vabi na predavanje z naslovom »Slovenci na Dunaju«, ki bo v petek, 11. oktobra 2019, ob 19. uri v dvorani Rokodelskega centra Ribnica.

Predavatelj bo ribniški rojak mag. Anton Levstek, odličen poznavalec zgodovine Slovencev na Dunaju, ki tam živi in ustvarja že več kot 30 let. Gospod Anton Levstek je kurator Knafljeve ustanove in direktor Korotana, slovenskega doma na Dunaju. Je pa tudi soavtor knjige Slovenski Dunaj.

 

Vljudno vabljeni!

PO ZNANIH IN MANJ ZNANIH POTEH AVSTRIJSKE KOROŠKE

objavljeno: 25. sep. 2019 06:49 avtor: Muzejsko društvo Ribnica   [ posodobljeno 26. sep. 2019 10:30 ]

 

PO ZNANIH IN MANJ ZNANIH POTEH  AVSTRIJSKE KOROŠKE

 

Muzejsko društvo Ribnica se je v prvih septemberskih dneh odpravilo na zelo zanimivo ekskurzijo po avstrijski Koroški. Tako kot lani, nas je tudi letos vodil profesor Edi Zgonc.

Po najkrajši poti smo se peljali skozi Ljubelj. Prvi večji kraj na avtrijski strani so bile puškarske Borovlje, od koder smo krenili proti desnemu bregu reke Drave. Nasproti gradu Humberk (Holenburg) iz leta 1142, ki je bil eden najpomembnejših v deželi zaradi strateško ugodne lege, smo nadaljevali pot po dolini Rož (Rosental). V vsakem kraju, kjer smo se ustavili, smo iskali povezave s Slovenci, slovenstvom. V kraju Struga (Strau) je bil leta 1871 rojen znani zgodovinar Štefan Singer , ki je raziskoval kulturno in cerkveno zgodovino Slovencev. Kraj Kapla (Kapell) je znan po prafari iz Roža iz 9. stoletja.  V Šentjanžu (St. Johann im Rosental) je bil leta 1910 rojen dr. Janko Hornböck, dolgoletni ravnatelj celovške Mohorjeve družbe. V tem kraju imajo bivšo ljudsko šolo spremenjeno v slovenski kulturni center. Pot smo nadaljevali mimo nekdaj  slovečega fužinarskega središča Bistrica v Rožu (Feistritz im Rosental). Tu je bil rojen Lambert Einspieler, duhovnik, politik in organizator gospodarskega življenja. Od leta 1897 do 1901 je bil kot prvi koroški Slovenec poslanec v avstrijskem državnem zboru.

Naslednji postanek smo imeli v kraju Sveče (Suetschach). To je značilna gručasta vas, ki jo obvladuje gotska farna cerkev sv. Lamberta z mogočnim čebulastim stolpom. Zraven »Pri Mežnarju« se je leta 1813 rodil Andrej Einspieler, oče Koroških Slovencev. Ustanovil je vrsto slovenskih ( Šolski prijatel, Slovenec, Mir,…) in nemških časopisov, bil leta 1851 glavni organizator pri ustanovitvi Mohorjeve družbe, Slovenskega društva v Celovcu, celovške čitalnice in poslanec v koroškem deželnem zboru ( 1862 – 1888).V Svečah smo si ogledali Goršetovo galerijo in kulturni park pred njo. France Gorše je bil slovenski kipar, rojen v Zamostecu  pri Sodražici in je zadnja leta svojega življenja preživel v tem kraju.

Naslednji ogled je bil namenjen cerkvi Maria Elend im Rosental, to je Marijina romarska cerkev v Podgorjah v Rožu. Zgrajena je bila leta 1478, v njej pa so freske slikarja Fromillerja iz leta 1731 in krilni oltar iz leta 1515.

Od tu smo skočili čez Dravo v bližnji kraj Trebinje (Treffen ), kjer je v času od 1899 do 1980 živel na domačiji pri Fileju znani slovenski zbiratelj ljudskih pesmi, skladatelj in zborovodja Pavle Kernjak. Njegove nesmrtne pesmi, kot so Mojcej, Katrca v izvedbi Slovenskega okteta, sodijo v vrh našega ljudskega ustvarjanja.

Čez reko Dravo smo se zapeljali nazaj v kraj Leše (Lessach). Tu je bil leta 1828 rojen Anton Janežič, profesor slavistike na celovški  gimnaziji, njen prvi ravnatelj, soustanovitelj Mohorjeve družbe, pisec slovenskih učbenikov.

Vijugasta lokalna cesta nas je vodila do kraja Svatne (Schlatten). Tam stoji kmetija pri Miklu, kjer naj bi odraščala resnična Miklova Zala – Rozalija Mikel, ki so jo Turki odpeljali v suženjstvo. Ta dogodek je v svoji povesti opisal pisatelj Jakob Sket.

Šentjakob ( St. Jakob im Rosental ) je kraj z zanimivo cerkvijo na hribu iz 12.stol., ki je leta 1972 pogorela do temeljev. Obnovljeno cerkev je leta 1991 opremil slovenski slikar Valentin  Oman. V  mogočnem župnišču so postavili razkošne orgle strokovnjaki iz Hoč, zraven je sodeloval tudi mojster Košir iz Sodražice. Šentjakob se ponaša s prvo kmečko posojilnico iz leta 1872, ki jo je na Koroškem ustanovil vojaški zdravnik dr. Valentin Janežič iz Leš. Pot smo nadaljevali skozi Rožek ( Rosseg ), ki se ponaša z živalskim vrtom, razvalinami rožeškega gradu in drugim največjim halštatskim grobiščem v Avstriji.  Pot nas je vodila proti Baškemu jezeru, kjer smo poiskali najbolj slikovit in fotografiran kotiček na Koroškem, ki si ga je izbral tudi župnik Franc Treiber, kjer je po smrti svojih staršev na tem mestu zložil otožno himno »Nmav čez jizaro«. V kraju Skočidol ( Gottestal ) je bil leta 1884 rojen znani slovenski dramatik Jaka Špicar, ki je med drugim dramatiziral povest o Miklovi Zali. Peljali smo se skozi Vrbo (Velden) ob Vrbskem jezeru, ki že od 16.stol. slovi kot najbolj imenitno turistično kopališče na Koroškem.

Središče Koroške je mesto Celovec ( Klagenfurt am Wörthersee ). Prva omemba tega mesta je iz leta 1181, kot majhno tržno naselje ob reki Glini. Leta 1251 je vojvoda Bernhard Spanheim podelil Celovcu mestne pravice. 1514 je mesto uničil požar, 1518 ga je cesar Maksimilijan  podelil deželnim stanovom in je postalo glavno mesto vojvodine Koroške. Prvotno središče mesta je bil Stari trg, kjer stoji baročno kužno znamenje. Na počasnem sprehodu smo si ogledali mnogo pomembnih zgradb, npr. najstarejšo hišo »pri zlati goski«, najstarejšo ulico v Celovcu, bajeslovno figuro iz pripovedke o nastanku Vrbskega jezera, Mestno gledališče, ki je bilo zgrajeno ob 60-letnici vladanja cesarja Franca Jožefa,… Obiskali smo tudi Novi trg, ki je današnjo podobo dobil po načrtih slovenskega arhitekta Borisa Podrecce. Sredi trga stoji 124 ton težak kip zmaja, ki je simbol mesta. Ogleda vreden je spomenik avstrijski cesarici Mariji Tereziji, ki je bil narejen še za časa njenega življenja. Najprej je bil iz svinca, nato kip nadomestijo iz brona. Tam stojita tudi dve pomembni cerkvi, prva je župnijska cerkev sv. Egidija, v kateri so freske slikarja Josefa Ferdinanda Fromillerja, ki je eden najpomembnejših avstrijskih baročnih slikarjev  in Ernsta Fuchsa, sodobnega slikarja. Druga cerkev je stolnica, posvečena sv. Petru in Pavlu in je najstarejša avstrijska pilastrska cerkev. V njej je tudi nekaj kipov, ki jih je izdelal Francesco Robba. Zanimiva je tudi Deželna hiša ( Landhaus ) v obliki podkve, zgrajena v letih 1574 do 1594. V njej je na ogled knežji kamen in dvorana grbov, v kateri se nahaja 665 grbov plemiških družin, delo slikarja Fromillerja. Nedaleč na Gosposvetskem polju stoji v kraju Gospa Sveta cerkev Marijinega vnebovzetja, svetišče iz 15.stoletja. Je najpomembnejša poznogotska cerkev, v kateri visi največji bronasti zvon Koroške iz leta 1687. Notranjost cerkve je troladijska stebriščna bazilika z imenitno gotsko arhitekturo. V prezbiteriju je freska iz leta 1435, ki prikazuje Jezusovo otroštvo. Ves obok v srednji ladji je poslikan z Jezusovim rodovnikom. Zanimiv veliki baročni oltar je iz leta 1714, največja dragocenost pa je kip sedeče Marije z Jezusom iz 1425. Dragocena krilna oltarja sta delo Henrika Beljaškega. V posebni kapeli je v sarkofagu shranjen grob prvega karantanskega škofa Modesta – apostola Karantancev. Na zunanji strani je vzidan relief, ki prikazuje rimsko poštno kočijo. Pri cerkvi je zanimiv kamniti svetilnik iz 1497 in poganski tempelj, nekdaj krstna kapelica, kasneje kostnica.

 

Na Gosposvetskem polju stoji tudi vojvodski prestol. To je kamniti prestol z dvema sedežema. Imel je pomembno vlogo v tretjem delu obreda ustoličevanja koroških vojvod, saj je na njem novi vojvoda potrdil fevde vazalom in sprejemal poklone deželnega plemstva. S sedeža na hrbtni strani je delil fevde koroški palatinski grof. Vojvodski stol je bil domnevno narejen v 9.stoletju. Je iz kamnitih plošč, ki so bile izkopane iz bližnjih rimskih razvalin Virunuma, nekoč glavnega mesta rimske province Norik. Danes je obkrožen z železno ograjo in obdan s košatimi lipami.

Zadnji ogled je bil namenjen kraju, kjer je bil sedež prve slovenske države , to je Karantanije. Krnski grad ( Karnburg ) je bil staroslovansko gradišče, poznejši Karolinski dvor, v Katerem je nekoč stal Krnski grad. To je bil dvorec karantanskih knezov. Nedaleč stran se je nahajal knežji kamen. To je obrnjen srednji del rimskega stebra. Na njem je v srednjem veku potekal del umeščanja karantanskih knezov in pozneje koroških vojvod. Obred ob knežjem kamnu je potekal v slovenskem jeziku ob prepevanju slovenske hvalnice. To je edinstven primer demokratičnega načina izročitve oblasti novemu deželnemu knezu v tistem času. Umeščanju je sledila maša v cerkvi Gospe Svete in nato še umeščanje na vojvodskem prestolu, kjer je vojvoda zaprisegel v nemškem jeziku in prevzel oblast. Ta obred se je ohranil do leta 1414. Zadnji, ki se je dal ustoličiti kmetu, je bil Ernest Železni. Krnski grad je danes vasica, dvorca karantanskih knezov ni več, na vzpetini pa stoji cerkev sv. Petra in Pavla. Knežji kamen pa hranijo v Deželnem dvorcu v Celovcu.

Na poti proti domu smo se še malo pokrepčali v dobri domači gostilni in polni zgodovinskih vtisov prišli domov. Bilo je lepo.

 

Zapisala Milka Jamnik


Še nekaj slik s potepanja po Koroški:

Ekskurzija na AVSTRIJSKO KOROŠKO

objavljeno: 9. apr. 2019 04:13 avtor: Muzejsko društvo Ribnica

Muzejsko društvo Ribnica vabi na spomladansko ekskurzijo na Avstrijsko Koroško.

Kdaj: V soboto, 18. maja 2019.

Odhod ob 6.30 uri izpred Rokodelskega centra Ribnica. Povratek okoli 20. ure.

Pot: Ribnica, Ljubelj, Borovlje, Sveče, Svatne, Št. Jakob, Baško jezero, Vrbsko jezero, Gosposvetsko polje, Celovec, Ljubelj, Ribnica

Ekskurzijo vodi prof. Edi Zgonc.

Stroški ekskurzije: 30 € za člane društva, 35 € za nečlane. V ceno je vštet prevoz z avtobusom in dve vstopnini. Kosilo se plača posebej (cca. 12 €).

Prijave za ekskurzijo sprejemamo do 5. maja 2019 oz. do zasedbe mest na avtobusu. Prijavite se lahko po elektronski pošti na muzejskodrustvoribnica@gmail.com ali neposredno v Rokodelskem centru v Ribnici. Možna je tudi prijava po telefonu. Kontakt: Marina Gradišnik, tel.: 041 764 022 ali France Ivanec, tel.: 040 758 165.

Stroške lahko poravnate v Rokodelskem centru ali preko transakcijskega računa SI 56 0311 4100 0246 536, referenca- sklic: SI 0018052019

Muzejsko društvo Ribnica

Cesta na Ugar 6

1310 Ribnica

Davčna številka: 99962144

 

Ekskurzija bo izvedena, če bo prijavljenih vsaj 25 udeležencev.

Kratek opis ekskurzije: Izpred Rokodelskega centra Ribnica nas bo pot vodila skozi prelaz Ljubelj v Borovlje (puškarstvo), kjer si bomo lahko privoščili jutranjo kavo. Pot bomo nadaljevali proti desnemu bregu Drave po dolini Rož. V vsakem kraju, ki jih bomo obvozili, bomo v prvi vrsti iskali povezave s Slovenci (kraji: Kapla, Št. Janž, Bistrica v Rožu). Naslednji postanek bo v kraju Sveče, kjer si bomo ogledali Goršetovo galerijo in kulturni park (vstopnina 4 €), v neposredni bližini pa še veličastno romarsko cerkev sv. Marije iz 15. stoletja. Pot bomo nadaljevali preko Drave v kraj Trebinje. Tu je živel znani slovenski skladatelj, zborovodja in zbiratelj ljudskih pesmi Pavle Kernjak (pesmi Mojcej, Katrca).

Občni zbor Muzejskega društva Ribnica

objavljeno: 1. mar. 2019 05:50 avtor: Muzejsko društvo Ribnica   [ posodobljeno 1. mar. 2019 05:55 ]

Vabilo na občni zbor Muzejskega društva Ribnica, ki bo v sredo, 20. marca 2019, ob 19. uri v Rokodelskem centru Ribnica.


Dnevni red občnega zbora:


1.     Otvoritev in pozdrav udeležencem zbora

2.     Izvolitev delovnega predsedstva, zapisnikarja in dveh overovateljev zapisnika, verifikacijska komisija

3.     Potrditev dnevnega reda

4.     Ugotovitev sklepčnosti

5.     Poročilo predsednika o delu društva za leto 2018

6.     Poročilo blagajnika za leto 2018

7.     Poročilo Nadzornega odbora MDR

8.     Poročilo častnega razsodišča MDR

9.     Potrditev poročil

10.Predstavitev, obravnava in potrditev programa MDR za leto 2019

11.Predstavitev, obravnava in potrditev finančnega načrta MDR za leto 2019

12.Razno

 

Vljudno vabljeni!

 

Predsednik Muzejskega društva Ribnica

France Ivanec

 

Izšla je monografija Rodbina Petek – Bozbirtovi, Ribnica № 76

objavljeno: 4. jan. 2019 01:22 avtor: Muzejsko društvo Ribnica   [ posodobljeno 4. jan. 2019 01:24 ]

V sredo, 12. decembra 2018, je Muzejsko društvo Ribnica organiziralo  predstavitev monografije Rodbina Petek – Bozbirtovi, Ribnica № 76. Prireditev je potekala v dvorani Rokodelskega centra Ribnica, ki so jo do zadnjega kotička napolnili številni obiskovalci. Za kulturni program je poskrbela prof. Marjana Starc, ki je k sodelovanju povabila vse, ki so bili najtesneje povezani z življenjem in delom Toneta Petka. Svoje spomine nanj so predstavili hči Katarina Zupančič, vnuk Nik Zupančič, sedanji zborovodja moškega pevskega zbora Lončar France Trdan, nekdanja Tonetova sodelavka prof. Bernarda Kogovšek in Nik Starc. Tonetove spomine sta brala Medard Pucelj in Marjana Starc. Program prireditev je z dvema pesmima popestril Moški pevski zbor Lončar iz Dolenje vasi, katerega zborovodja je bil Tone Petek v letih od 1984 do 2000. Uvodoma je o Tonetu spregovorila Tonetova nečakinja dr. Orsolya (Urška) Gállos, ki sta skupaj s sestro prišli na prireditev z Madžarske. V svojem nagovoru je spregovorila o ljubečem odnosu med stricem in nečakinjo ter o stričevem pripovedovanju o življenju, delu, običajih in navadah družine Bozbirtovih in Ribničanov nasploh.

Tone Petek, avtor zapisov, zbranih v monografiji Rodbina Petek Bozbirtovi, je bil znan ribniški učitelj, pedagog, humanist in kulturni delavec. Rodil se je 13. oktobra leta 1922 pri Bozbirtovih v Ribnici, hišna številka 76, kot sedmi od osmih otrok, kmečkim staršem, očetu Francu in materi Mariji. Starša sta vsem otrokom omogočila šolanje, kar je bilo v tistem času prava redkost. Tonetu so že v zibelko vile rojenice položile številne talente. Veliko pa je Tonetu dala »šola življenja«, skozi katero je šel. Po končani meščanski šoli v Ribnici ga je pot vodila na učiteljišče v Ljubljano. Zaradi vojne je moral šolanje za nekaj časa prekiniti. Po vrnitvi iz 9-mesečne internacije v Gonarsu je učiteljišče uspešno zaključil 14. julija 1943. Po kapitulaciji Italije so ga mobilizirali partizani, maja 1944 pa se je odzval pozivu domobranske komande in med domobranci ostal do konca vojne.

Druga svetovna vojna Petkovi družini ni prizanesla, saj jim je vojna vzela dva sinova – Tonetova brata. V svojih spominih na vojni in povojni čas je Tone zapisal: »Lahko sem bil vesel, da sem vojno in povojni revolucionarni in neusmiljeni čas srečno preživel, čeprav telesno in duševno pohabljen«.

Prva leta po vojni je Tone ostal doma in pomagal staršem na kmetiji. Njegova učiteljska pot se je začela 5. januarja 1949 na osnovni šoli v Stari Cerkvi, kjer je poučeval tri leta in pol. Nato je šest let poučeval v Dolenji vasi. V šolskem letu 1958/59 se je zaposlil na Osnovni šoli Ribnica. Leta 1961 je postal pomočnik ravnatelja. To delo je vestno in odgovorno opravljal polnih 23 let do leta 1984, ko se je upokojil.

Sam sem Toneta spoznal leta 1968, ko sem se zaposlil na osnovni šoli Ribnica kot učitelj zgodovine. Tone je pri svojem pedagoškem delu izkazoval visoko strokovnost in človečnost. Bil je pošten, delaven, marljiv, dosleden, human, vedno je znal prisluhniti sodelavcem in učencem.

Tone pa ni bil samo odličen pedagog, bil je tudi velik kulturni delavec. Vsestransko je bil dejaven na različnih področjih tako v šoli kot tudi v krajevni skupnosti in občini. Med drugim je vestno zbiral, zapisoval, fotografiral in dokumentiral različno gradivo, zbiral je tudi anekdote o Ribničanih. Triinštirideset let je vestno opravljal blagajniška dela Gasilskega društva Ribnica. Dolga leta je bil tudi predsednik komisije pri Svetu za preventivo in vzgojo za prometno vzgojo šolske mladine. Vrsto let je prepeval v ribniških zborih, deset let je bil zborovodja Moškega pevskega zbora Ribnica, po upokojitvi pa je bil šestnajst let zborovodja Moškega pevskega zbora Lončar. Za svoje delo na področju šolstva in kulture ter na umetniškem področju je dobil številna priznanja in plakete, med drugim Urbanovo nagrado, Gallusovo priznanje, dva meseca pred smrtjo pa je prejel najvišje občinsko priznanje – častni občan Ribnice. Tone je umrl 5. decembra leta 2004.

Monografija Rodbina Petek – Bozbirtovi, Ribnica № 76, predstavlja prikaz življenja rodbine Petek, vpete v širše družbeno dogajanje na Ribniškem. Gre za bogat družinski arhiv, ki pomeni dragocen doprinos kraju, saj predstavlja pomemben zgodovinski vir o življenju ribniške družine v 20. stoletju. Idejo za monografijo je dala Tonetova nečakinja Urška /Orsolya/ Gallos, ki je stričeve spomine predstavila zgodovinarju prof. dr. Petru Vodopivcu. Slednji je v teh zapisih prepoznal zgodovinsko vrednost in se zavzel za objavo v knjižni obliki. Urejanje rokopisa je prevzela dr. Mojca Šorn z Inštituta za novejšo zgodovino. Zaradi bolezni Urške Gallos so se stiki z založbo, ki naj bi rokopis izdala, prekinili. Zato je dr. Vodopivec gradivo ponudil Muzejskemu društvu Ribnica. Ker smo se zavedali pomena mikrozgodbe družine iz ribniškega trga, je Muzejsko društvo Ribnica z veseljem sprejelo profesorjevo pobudo. Ustanovljen je bil uredniški odbor  v sestavi Marina Gradišnik, Marjana Starc, Katarina Zupančič, Bogdana Mohar, Vlado Mohar in France Ivanec, katerega člani smo začeto delo nadaljevali in ga zaključili z izdajo monografije v decembru leta 2018.

Monografijo je oblikovala, jo slikovno in tehnično uredila Mateja Goršič, natisnila pa tiskarna Luart, d.o.o.

Izdajo monografije so omogočili donatorji Inotherm, Riko d.o.o, Občina Ribnica, Tiskarna Luart, Zavarovalnica Triglav, Transport Petek, Inles Ribnica, Kuss d.o.o ter družina Petek, ki se jim ob tej priliki iskreno zahvaljujem za njihove finančne prispevke.

 

Prof. France Ivanec,

predsednik Muzejskega društva Ribnica


  








Vabilo na predstavitev monografije RODBINA PETEK - BOZBIRTOVI

objavljeno: 7. dec. 2018 11:19 avtor: Muzejsko društvo Ribnica   [ posodobljeno 7. dec. 2018 11:20 ]


Utrinki z izleta v Trst

objavljeno: 4. jun. 2018 10:03 avtor: Muzejsko društvo Ribnica   [ posodobljeno 7. dec. 2018 11:15 ]

Utrinki z izleta v Trst, zapisala Milka Jamnik, slike Igor Jamnik


Izlet v Trst, v mesto z osorno milino

 

V mesecu maju smo se člani Muzejskega društva Ribnica podali na popotovanje proti »mestu v zalivu«, kot je Trst rad poimenoval naš pisatelj Boris Pahor.

Zaradi mnogih zanimivosti ob poti smo koristili lokalne ceste. Naš vodič je bil profesor Edi Zgonc, ki nam je cel dan zanimivo pripovedoval in pokazal veliko kulturno-zgodovinskih in geografskih lepot.

Izpred Rokodelskega centra smo pot začeli preko Boncarja, kjer smo se spomnili kamnitega  zidu –branika rimskega imperija. Bloška planota je zibelka slovenskega smučanja, jadralstva in zgodbe o Martinu Krpanu. Veliko smo slišali o  Cerkniškem jezeru in o tem, kako je nekoč potekal ribolov. To je seveda skrbno opisal Janez Vajkard Valvasor v svoji knjigi Slava Vojvodine Kranjske. Na Rakeku je bilo pomembno furmanstvo. Unec je znan po generalu Rudolfu Maistru, ki je tu preživel zadnje obdobje svojega življenja, kjer je pesnil in slikal. V Postojni je letos v mesecu  aprilu potekalo slavje ob 200-letnici odkritja jame. V Razdrtem je bila nekoč gostilna pri Klinčarju, o kateri je Martin Krpan cesarju povedal: » Že nekatere matere sem jel kruh, črnega in belega, nekaterega očeta vino sem pil, ali nikjer, tudi pri vas nisem in ne bom dobil take postrežbe, kakršna je v Razdrtem pri Klinčarju.« Senožeče so znane po stari graščini oglejskih patriarhov. Tu je bil leta 1880 rojen Rudolf Cvetko, častnik in sabljač, ki je na olimpijskih igrah  leta 1912 v Stockholmu osvojil prvo slovensko olimpijsko medaljo. Divača je pomembno prometno vozlišče in izhodišče k svetovno znanim objektom klasičnega slovenskega krasa. V mestu je bila rojena tudi prva pomembna slovenska filmska igralka Ida Kravanja (Ita Rina). Bazovica je že na italijanski strani, pa sploh ni bilo čutiti meje, saj je slovensko prebivalstvo tu še močno prisotno. Na Bazoviški gmajni smo si ogledali spomenik bazoviškim žrtvam. To so bili člani organizacije TIGR, ki so jih fašisti ustrelili leta 1930. Naslednji postanek je bil na  Katinari v Trstu  v cerkvi Presvete Trojice. Tam je v letih 1925 – 1932 deloval tudi ribniški župnik Hubert Leiler. Njegova največja zasluga je bila, da je tja povabil slikarja Toneta Kralja, ki je na edinstven ekspresionističen način poslikal cerkev. Po ogledu cerkve nas je pot vodila v center mesta. Ogledali smo si ogromno znamenitih objektov (univerza, glasbeni konservatorij, palača Kalister, kip cesarice Sissi, tržaško gledališče, grška pravoslavna cerkev, pomol Audace, znamenite kavarne,…) Sledil je obisk rojstne hiše Žige Zoisa, škofijskega dvorca škofa Petra Bonoma,  rimskega amfiteatra, jezuitske cerkve, Piazza Ponterosso. V mestu je nekaj časa živel tudi znani irski pisatelj James Joyce. Preko Velikega kanala smo se preselili v Terezijansko četrt, ki jo je na nekdanjih solinah dala postaviti avstrijska cesarica Marija Terezija. Trst je bilo glavno pristanišče habsburške monarhije. Ustavili smo se tudi pri Narodnem domu, ki ga je načrtoval Maks Fabiani. Leta 1920 so fašisti to palačo zažgali. Danes je v njej Visoka šola za tolmače in prevajalce v 26-ih jezikih, tudi v slovenščini. Ostal nam je še trg Oberdan, nekdaj kasarniški, kjer je vojsko služil Dragotin Kette in nevarno zbolel. Na poti proti domu smo si ogledali še vasico Repentabor in se preko Občin zapeljali proti zadnji točki. To je bila prijetna gostilna v Senožečah, kjer smo si po čudovitem dnevu privoščili še domačo pojedino. Bilo je zelo lepo.



Spomladanska ekskurzija na Tržaško

objavljeno: 3. maj 2018 12:56 avtor: Muzejsko društvo Ribnica   [ posodobljeno 3. maj 2018 12:57 ]

Muzejsko društvo Ribnica vabi na spomladansko ekskurzijo na Tržaško

 

 

Kdaj: V soboto, 12. maja 2018. Odhod ob 7.00 uri izpred Rokodelskega centra Ribnica. Povratek okoli 20.00 ure.

Pot: Ribnica, Cerknica, Rakek, Postojna, Razdrto, Bazovica, Katinara, Trst, Repentabor, Dutovlje, Tomaj, Ribnica

Vodja ekskurzije: prof. Edi Zgonc

Stroški ekskurzije: 20 € za člane, ki imajo plačano članarino za leto 2018, za ostale 25 €. Za kosilo se plača na avtobusu cca 12 €.

Prijave sprejemamo do zasedbe mest na avtobusu oz. do 5. maja 2018. Prijavite se lahko v Rokodelskem centru, po elektronski pošti na muzejskodrustvoribnica@gmail.com

ali po telefonu: Marina: 041764022

                        Vasja: 041847840

Stroške lahko poravnate na uradnih urah MDR v Rokodelskem centru ali preko transakcijskega računa: SI 560311 41000246536 536, referenca- sklic vpišite SI 0012052018

Muzejsko društvo Ribnica

Cesta na Ugar 6, 1310 Ribnica

Davčna številka: 99962144


 

Kratek opis ekskurzije:

Na poti po lokalnih cestah nas bo vodič seznanil z mnogimi zanimivostmi. Pod Beneti se bomo spomnili kamnitega branika rimskega imperija, obnovili znanje o Bloški planoti, zibelki slovenskega smučanja, spoznali bomo nekaj zanimivosti o Cerknici in Cerkniškem jezeru. Po krajšem postanku v Postojni bomo pot nadaljevali prav tako po lokalnih cestah, da bolj pristno podoživimo zanimivosti Pivške doline, Senožeč in Divače. Ustavili se bomo na bazoviški gmajni, kjer si bomo ogledali kamnit spomenik bazoviškim žrtvam, ki so bile ustreljene leta 1930.Tu bo vodič obširneje spregovoril o življenju Slovencev pod fašizmom in organizaciji TIGR.

Naslednji postanek bo na Katinari pri cerkvi Presvete Trojice, zgrajene leta 1789. Za nas je pomembno, da je tu v letih 1925 do 1932 deloval župnik Hubert Leiler, doma iz Ribnice. Največja njegova zasluga je bila povezana s povabilom Toneta Kralja, ki je na edinstven ekspresionistični način poslikal cerkev. Po ogledu cerkve pot nadaljujemo v Trst, peljali se bomo mimo tržaške univerze (primer fašistične arhitekture), sodne palače iz leta 1913, skozi trg Dalmazia in ulico Carla Ghega (Ghega, avstrijski gradbeni inženir, ki je bil najzaslužnejši za zgrajeno železnico Dunaj – Trst).

Na trgu Piazza della Liberta pri železniški postaji si bomo ogledali mogočno palačo Kalister, katere lastniki je bila slovenska rodbina iz Slavine pri Pivki. Sledi vožnja po nabrežju Terezijanske četrti mimo elegantnih palač do grške pravoslavne cerkve. Od tu dalje nadaljujemo pešpot po pomolu Audace (zgrajen v 18. stoletju, imenovan po italijanskem torpednem rušilcu Audace) proti Verdijevem trgu (gledališče).

Po enournem oddihu v lastni režiji se zberemo pri vodnjaku štirih celin (iz leta 1751) na Trgu zedinjene Italije. Sledi ogled rojstne hiše Žige Zoisa, škofijski dvorec škofa Petra Bonoma, rimski amfiteater, od zunaj si bomo ogledali še jezuitsko cerkev Marije Velike iz 17. stoletja, Borzni trg, prvo tržaško društvo s čitalnico in knjižnico in se tako približali Velikemu kanalu in trgu Ponterosa. Tudi na tem prostoru je veliko zanimivih zgradb, med bolj znanimi je pravoslavna cerkev sv. Spiridona. S Ponterosa bomo odšli v Terezijansko četrt, ki jo je na nekdanjih solinah dala postaviti Marija Terezija. Po ulici Via Roma pridemo na Trg Vittoria Veneto, od tu pa nadaljujemo pot proti Narodnem domu, ki ga je načrtoval Maks Fabiani, leta 1920 pa so ga fašisti požgali.

Ostane nam še Trg Oberdan, nekdaj Kasarniški trg, kjer je vojsko služil Dragotin Kette. V okolici trga si bomo ogledali še nekaj zanimivosti, nato pa se odpeljemo po cesti proti Kontovelu (najlepši razgled na Trst), na poti proti domu si ogledamo še Repentabor, ki je ena najlepših razglednih točk na Krasu. Peljemo se mimo Dutovelj in Tomaja in tam nekje nas čaka kosilo.

Vljudno vabljeni, da se udeležite ekskurzije.

Vabilo na strokovni ogled

objavljeno: 16. feb. 2018 07:38 avtor: Muzejsko društvo Ribnica   [ posodobljeno 11. apr. 2018 08:02 ]

Muzejsko društvo Ribnica vas v soboto, 17. marca 2018, ob 9. uri vabi na strokovni ogled na Velike Poljane, kjer si bomo ogledali:


 - v cerkvi sv. Jožefa prenovljene oltarje iz opuščene grajske cerkve sv. Jurija na starem ortneškem gradu

- v šoli razstavo Muzeja Ribnica Moja vas, njen podedovani obraz

- vaško pokopališče in cerkev sv. Tomaža

Dobimo se pred šolo na Velikih Poljanah.

Vabljeni!

Ekskurzija na Velike Poljane:

Na Velike Poljane

 

Na sobotno jutro, 17.3.2018, smo se člani Muzejskega društva Ribnica ob 9.uri zbrali pred cerkvijo sv. Jožefa na Velikih Poljanah.

Odšli smo v stavbo nekdanje osnovne šole, kjer nas je pozdravil predsednik MDR France Ivanec. Sledil je ogled razstave »Moja vas – moj podedovani obraz«. O tej razstavi , življenju in delu ljudi na Velikih Poljanah, nam je pripovedovala Polona Rigler Grm. Njena razlaga je bila zelo slikovita, popestrila pa jo je še z branjem citatov nekaterih pričevalcev. Ogledali smo si tudi video o nekaterih kmečkih opravilih, ki žal izginjajo.

Nato smo si ogledali cerkev sv.Jožefa. Tam nam je dekan  Anton Berčan predstavil zgodovino te cerkve, še posebej zgodovino zlatih oltarjev iz cerkve sv. Jurija pri starem ortneškem gradu. Te oltarje je naredil slikar HGG ( Hans Georg Geiger von Geigerfeld, 1610 - 1681 ). Potrebno  jih je bilo  restavrirati. O obnovi je spregovorila Polona Rigler Grm. Duška Hočevar Mihelič pa nam je razložila prispevek njene družine pri tem restavriranju. Skupaj z možem Tonetom sta namreč botra enemu izmed obnovljenih oltarjev (oltar sv. Lucije).

Pot nas je potem vodila na drugi konec Velikih Poljan do cerkve sv.Tomaža. Tudi tam nam je dekan Anton Berčan spregovoril o zgodovini te cerkvice zgrajene v 13.stoletju. Velja za najstarejšo cerkev na našem območju.

Polni zanimivih vtisov smo zaključili ta dan. Spoznali smo, da je v naši okolici veliko kulturno in zgodovinsko bogatih krajev,  pa o njih vemo zelo malo.

 

                                                                                                                                                                  Milka Jamnik



Vabilo na občni zbor MDR

objavljeno: 16. feb. 2018 07:34 avtor: Muzejsko društvo Ribnica   [ posodobljeno 16. feb. 2018 07:40 ]

Vabimo vas na redni občni zbor Muzejskega društva Ribnica, ki bo v sredo, 7. marca 2018, ob 19. uri v Rokodelskem centru Ribnica.

Vabljeni!

1-10 of 55