Statut in pristopna izjava

Na podlagi 8. in 9. člena Zakona o društvih (Uradni list Republike Slovenije, št. 61/2011, uradno prečiščeno besedilo) ustanovni zbor članov Muzejskega društva Ribnica dne 18. 5. 2012 sprejema

 

Statut Muzejskega društva Ribnica

 

Splošne določbe

  1. člen

Muzejsko društvo Ribnica (v nadaljevanju društvo) združuje svoje člane s ciljem pospeševanja domoznanstva in ohranjanja kulturne in naravne dediščine v širšem lokalnem prostoru. Društvo je prostovoljno, samostojno in neprofitno združenje oseb, ki delujejo na podlagi Zakona o društvih.

 

  1. člen

Društvo deluje na področju  humanizma, družboslovja in kulture.

 

  1. člen

Ime društva je »Muzejsko društvo Ribnica«.

Sedež društva je v Ribnici (Cesta na Ugar 6, 1310 Ribnica).

Društvo je pravna oseba zasebnega prava.

 

  1. člen

Za zakonitost delovanja društva skrbi zakoniti zastopnik

Društvo za svoje obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem.

 

  1. člen

Društvo ima žig pravokotne oblike z razmerjem stranice 1:2. Zgoraj je upodobljen petločni most, spodaj je napis Muzejsko društvo Ribnica.

  1. člen

Delovanje društva je javno. Podatki o društvu, vpisani v register društev, so javni.

Društvo obvešča svoje člane in ostalo javnost z objavami na spletni strani in v lokalnih medijih ter elektronsko ali navadno pošto. Vsak član ima pravico do vpogleda v zapisnike organov društva.

 

Namen, dejavnosti in naloge društva

  1. člen

Namen društva je združevanje in izobraževanje zainteresiranih oseb, ki želijo sodelovati pri pospeševanju domoznanstva v zgodovinskem, zemljepisnem, narodopisnem in naravoslovnem pogledu. 

 

    8.      člen

Cilj dela društva je soustvarjati lokalno identiteto in ohranjati dediščino in tradicijo. Poleg tega želi aktivno sodelovati pri ustvarjanju védenja in raziskovanja o lokalnem okolju.

 

    9.      člen

Nepridobitne dejavnost in naloge društva:

-          Združuje in organizira  zainteresirane osebe, ki želijo sodelovati pri pospeševanju domoznanstva v zgodovinskem, zemljepisnem, narodopisnem in naravoslovnem pogledu;

-          prireja in organizira sestanke, okrogle mize, strokovna srečanja, razgovore ali izobraževanja za člane društva in druge zainteresirane osebe;

-          spodbuja raziskovalno dejavnost na področju domoznanstva;

-          prireja poljudna, strokovna predavanja, ekskurzije, razstave, okrogle mize, tečaje za člane

-          sodeluje z Muzejem Ribnica  ter mu posreduje pobude za prevzem muzejskih predmetov ali drugega gradiva oziroma mu posreduje na terenu (neformalno) zbrano muzejske predmete ali drugo gradivo;

-          v sodelovanju s pristojnimi občinskimi, regionalnimi in državnimi  službami za varstvo naravne in kulturne dediščine, si prizadeva za ohranitev zgodovinskih, arheoloških, umetnostnih in narodopisnih spomenikov ter naravnih znamenitosti;

-          promovira in podpira (po)ustvarjalce dediščine in tradicije

     

    10.  člen

Društvo izvaja tudi pridobitno dejavnost.  Zbrana sredstva se namenja za delovanje društva

Društvo opravlja naslednjo pridobitno dejavnost v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Ur.l. RS, št. 69/2007, 17/2008):

-          I.56.300 Strežba pijač (točenje pijače na svojih prireditvah)

-          J 58.110 Izdajanje knjig (izdajanje strokovnih, znanstvenih in poljudnih knjig)

-          J.58.140 Izdajanje revij in druge periodike (izdajanje strokovne revije)

-          M.73.120 Posredovanje oglaševalskega prostora (na svojih publikacijah ali prireditvah)

-          N.82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj (na področju dela društva)

-          P.85.520 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju kulture in umetnosti (tečaji in delavnice na področju kulturne in naravne dediščine);

-          R.93.299 Druge nerazvrščene dejavnosti za prosti čas (organiziranje predstav in prireditev razvedrilne in izobraževalne narave)

 

Člani društva

 

    11.  člen

Član društva je lahko vsaka fizična oseba, ki se s pisno izjavo obveže, da sprejema Statut društva, da se bo po njem ravnal in redno plačeval članarino.

Za člane društva stare med 7 in od 15 let je potrebno pisno soglasje staršev oziroma zakonitega zastopnika.

Za člane društva do 7 let pristopnico podpišejo starši ali zakoniti zastopnik.

Člani, mlajši od 15 nimajo pravice voliti oziroma biti izvoljen v organe društva, sicer pa prostovoljno sodelujejo pri vseh dejavnostih društva.

Članstvo je prostovoljno.

Vsi člani so enakopravni

Društvo pod enakimi pogoji sprejme tudi člane tujega državljanstva.

Članstvo se lahko zavrne s sklepom Izvršnega odbora.

 

     12.  člen

Člani društva so redni in častni.

 

     13.  člen

Redni član društva ima pravico:

-          po 15. letu starosti volijo in so izvoljeni v organe društva, ne morejo pa opravljati vodilnih funkcij, če niso dopolniti 18 let starosti

-          Sodelovati na zboru članov, razpravljati o delu društva; dajati predloge in pobude za delo društva;

-          predlagati kandidate za predsednika in vse društvene organe ter voliti in biti voljen v le-te;

-          udeleževati se predavanj, izletov in drugih prireditev;

-          sodelovati v raziskovalni in varstveni dejavnosti društva v skladu s temi Pravili;

-          seznanjati se z delom organov društva, z materialnim in finančnim stanjem društva in njegovim poslovanjem.

 

Redni član društva ima dolžnost:

-          aktivno sodelovati pri izvajanju namena in nalog društva

-          skrbeti za ugled in promocijo društva

-          upoštevati statut in sklepe organov društva

-          plačevati redno letno članarino. Mladoletni član društva do 18. leta starosti je oproščen plačevanja članarine.

           

  1. člen

Redno članstvo preneha z izstopom, črtanjem, smrtjo ali izključitvijo iz društva.

Izstop je treba pisno sporočiti Izvršnemu odboru ali pisno na sedež društva.

Člana, ki kljub pisnemu opozorilu več kot eno leto ne plača članarine, se črta iz društva.

Člana, ki je hudo prizadel društven ugled ali hudo kršil društvena pravila lahko častno razsodišče izključi. Proti izključitvi je dopustna pritožba v 30 dneh na zbor članov društva, ki dokončno odloči na naslednjem rednem ali izrednem zboru.

Zoper odločitev zbora članov ima prizadeti član pravico v roku enega leta od sprejetja1 odločitve pred sodiščem spodbijati odločitve organov društva, ki so sprejete v nasprotju z zakonom, statutom ali drugim aktom društva. Izpodbijanje odločitve organov društva pred sodiščem ni dopustno, če ni vložena pritožba na zbor članov

Enako pravico ima tudi oseba, ki ji je bila prošnja za sprejem zavrnjena.

Funkcije članov društva so častne. Za svoje delo organi društva ne prejemajo plačila, le za izjemne uspehe in požrtvovalnost, ki jih član pokaže pri svojem delu mu lahko izvršni odbor prizna ustrezno nagrado.

    

    15.  člen

Častni člani so osebe, ki imajo izredne zasluge za delovanje društva ali za raziskovalno delo, ki je povezano z namenom društvenega delovanja.

Naziv častnega člana lahko pridobi tudi nečlan društva.

Častne člane imenuje zbor članov z navadno večino glasov.

Predlog za častnega člana lahko poda izvršni odbor ali najmanj deset članov društva, ki svoj predlog v pisni obliki z navedbo imen predlagateljev pošljejo izvršnemu odboru. V pisnem predlogu mora biti navedena tudi strokovna utemeljitev.

Častni član, ki je član društva, ne plačuje društvene članarine, ima pa vse pravice rednih članov. Če oseba, ki se ji podeli naziv častnega člana, ni član društva, nima pravice odločanja.

 

16.  člen

Društvo ima lahko simpatizerje, pokrovitelje ali sponzorje, ki so fizične ali pravne osebe. Odnose z njimi uredi s posebno pogodbo. Ti lahko sodelujejo na sejah društva, vendar če niso hkrati tudi redni člani, nimajo pravice odločanja.

 

Organi društva

17.  člen

Stalni organi društva so: zbor članov, izvršni odbor, nadzorni odbor in častno razsodišče.

 

Zbor članov

18.  člen

Zbor članov ( v nadaljevanju zbor) je najvišji organ društva. Pravico do sodelovanja na zboru imajo vsi redni in častni člani društva.

19.  člen

Naloge  zbora članov so:

-          sklepanje o dnevnem redu;

-          sprejemanje Pravil društva, Pravilnika o finančnem – materialnem poslovanju in Pravilnika o delu častnega razsodišča ter sprememb le-teh;

-          volitve in razrešitve predsednika, članov izvršnega odbora, nadzornega odbora in častnega razsodišča;

-          sprejemanje letnega poročila društva;

-          sprejemanje poročil o delu izvršnega odbora, nadzornega odbora in častnega razsodišča;

-          sprejemanje programa dela za naslednje leto;

-          sklepanje o pritožbah zoper ukrepe častnega razsodišča;

-          sklepanje o odsvojitvi in obremenitvi društvenega premoženja ter zadolževanju;

-          sklepanje o društveni članarini;

-          odločanje o včlanitvi društva v druge sorodne organizacije;

-          sklepanje o prenehanju društva in o prenosu preostanka premoženja društva v tem primeru;

-          sklepanje o statusnem preoblikovanju društva;

-          sklepanje o pritožbah zoper odločitve organov društva oziroma zastopnika društva.

 

20.  člen

Zbor članov je sklepčen, če je ob predvidenem času prisotna najmanj polovica vseh članov. Če ta pogoj ni izpolnjen, lahko zbor članov veljavno sklepa po preteku 15 minut, če je prisotnih 10 članov. Na zboru članov se odločitve sprejemajo z navadno večino  razen o sprejemu pravil in spremembah le-teh ter o razpustitvi društva, ko je za sprejem sklepa potrebna dvotretjinska večina navzočih članov.

Volitve predsednika društva, članov izvršnega odbora, nadzornega odbora in častnega razsodišča so javne. Tudi ostale odločitve zbor članov sprejema javno.

Zbor članov izvoli 3-člansko delovno predsedstvo, ki vodi zbor. Sestavljajo ga predsednik delovnega predsedstva, zapisnikar in član. Izvoli se tudi 2 overovatelja zapisnika. Če je zbor volilni, se izvoli tudi tričlansko volilno komisijo.

Na zboru se piše zapisnik. Zapisniku se obvezno priloženi vsi dokumenti, ki so bili uporabljeni na zboru.

Zapisnik podpišejo delovni predsednik zbora, zapisnikar in oba overovatelja zapisnika.

 

 

21.  člen

Zbor članov je lahko redni ali izredni.

22.  člen

Na rednem zboru člani razpravljajo in sprejemajo letno poročilo društva, poročilo o delu izvršnega odbora, poročilo o delu nadzornega odbora v preteklem letu ter delovni in finančni načrt društva za tekoče leto.

Redni zbor mora biti vsako leto najkasneje do 25. marca.

Redni zbor sklicuje izvršni odbor. Vabilo za redni zbor s predlaganim dnevnim redom  mora biti poslano članom najkasneje deset koledarskih dni pred datumom zbora. V vabilu oziroma obvestilu o sklicu mora biti opozorilo na določbo o sklepčnosti iz 20. člena.  Vabilo se lahko pošlje po navadni ali elektronski pošti. Vabilo se šteje za pravilno poslano, če je objavljeno na internetni strani društva.

Najmanj 10 članov lahko najkasneje 5 koledarskih dni pred datumom zbora izvršnemu odboru posreduje pisni predlog za dopolnitev dnevnega reda. V pisnem predlogu mora biti navedena vsebinska utemeljitev za razširitev dnevnega reda.

Predloge za razširitev dnevnega reda lahko člani podajo tudi na zboru. Dnevni red se razširi, če zanj glasuje najmanj polovica navzočih članov.

 

23.  člen

Izredni zbor se skliče, kadar se oceni, da je to potrebno za delovanje društva. Izredni zbor lahko skliče izvršni odbor, nadzorni odbor ali najmanj četrtina članov.

Izredni zbor mora biti sklican po enakih postopkih kot redni zbor. Izredni zbor članov lahko sklepa le o zadevi za katero je bil sklican.

 

Izvršni odbor

24.  člen

Izvršni odbor je izvršilni organ društva in opravlja organizacijske, upravne , administrativne in strokovno-tehnične zadeve, ki mu jih naloži zbor, ter zadeve, ki po svoji naravi spadajo v njegovo delovno področje.

Izvršni odbor je za svoje delo odgovoren zboru članov.

 

 

  1. člen

Izvršni odbor opravlja naslednje naloge:

-          pripravlja program dela društva;

-          izvaja dejavnosti društva v skladu s programom dela, ki ga je sprejel zbor;

-          imenuje stalne in začasne komisije ter druga delovna telesa;

-          sklicuje zbor;

-          pripravi letno poročilo društva;

-          pripravi poročila o svojem delu;

-          pripravlja predloge pravil in drugih splošnih aktov;

-          vodi evidenco članov;

-          skrbi za finančno poslovanje in za materialna sredstva društva;

-          sklepa pogodbe, ki so povezane z delovanjem društva;

-          določa naklado in prodajne pogoje za publikacije ter knjige, ki jih izda društvo;

-          imenuje vodje sekcij in uredništvo publikacij.

 

26.  člen

Izvršni odbor šteje devet članov. Sestavljajo ga: predsednik, ki je hkrati tudi predsednik društva, tajnik, blagajnik in štirje izvoljeni člani.

V Izvršni odbor svojega člana imenuje JZ Rokodelski center Ribnica in Knjižnica Miklova hiša.

Če imenovanje ni sporočeno najkasneje v tridesetih dneh po prejemu vabila, se šteje, da zavod nima namena imenovati svojega predstavnika v izvršni odbor.

 

Po potrebi izvršni odbor društva lahko ustanovi stalne ali začasne komisije za opravljanje konkretnih nalog s področja svojega delovanja. Mandat začasne komisije traja do izpolnitve naloge, za katero je bila ustanovljena, a najdalj do konca mandata izvršnega odbora, ki jo je ustanovil.

 

27.  člen

Mandat predsednika in članov izvršnega odbora traja tri leta z možnostjo ponovne izvolitve.

 

28.  člen

Izvršni odbor se sestaja na sejah, ki so praviloma enkrat mesečno, najmanj pa enkrat na tri mesece.

Izvršni odbor je sklepčen, če je na seji navzočih večina članov. Sklepi so sprejeti, če zanje glasuje več kot polovica navzočih članov. Glasovanje je javno. V primeru neodločenega števila glasov se glasovanje ponovi. Če je tudi v drugem primeru glasovanje neodločeno, se glas predsednika šteje za dva glasova.

 

29.  člen

Seje izvršnega odbora sklicuje predsednik društva. Seja se v pisni ali elektronski obliki skliče najkasneje pet dni pred datumom seje. Člani izvršnega odbora se pisno opredelijo, v kakšni obliki želijo prejemati vabila. V sklicu seje mora biti predlagan dnevni red in po potrebi gradivo za predlagane točke dnevnega reda.

 

Sklic seje izvršnega odbora lahko zahtevajo najmanj trije člani izvršnega odbora ali nadzorni odbor. Če predsednik zahtevane seje ne skliče v 15 dneh od vložene zahteve, jo skliče predlagatelj, ki sejo tudi vodi in poskrbi za gradivo.

 

 

30.  člen

Seje izvršnega odbora vodi predsednik. Člani izvršnega odbora na seji lahko predlagajo razširitev dnevnega reda. Dnevni red se razširi, če predlog sprejme najmanj polovica prisotnih članov.

 

31.  člen

Seje izvršnega odbora se zaporedno številčijo. Na vsaki seji predsednik oziroma nosilci posameznih aktivnosti poročajo o izvajanju sklepov. Tajnik društva vodi evidenco izvedenih in neizvedenih sklepov. Na sejah izvršnega odbora se piše zapisnik, ki ga vodi tajnik društva.  po seji predlog zapisnika pregleda predsednik in ga nato pošlje vsem članom izvršnega odbora v obliki v kakršni prejemajo vabila za seje. O sprejemu zapisnika se glasuje na naslednji seji izvršnega odbora.

Zapisnik podpišeta predsednik in tajnik.

 

32.  člen

Člane izvršnega odbora izvoli zbor na predlog izvršnega odbora ali najmanj 10 članov društva.

 

33.  člen

V primeru zmanjšanja števila članov izvršnega odbora lahko le-ta v svoj sestav kooptira do največ ene tretjine novih članov za obdobje do zaključka svojega mandata.

 

Predsednik

34.  člen

Predsednik društva je zakoniti zastopnik društva in je registriran pri Upravni enoti Ribnica.

35.  člen

Ob odsotnosti predsednika zastopa društvo tajnik. Za posamezne zadeve lahko predsednik     pooblasti posameznega člana izvršnega odbora. Pooblastilo mora biti pisno in o njem mora biti obveščen izvršni odbor.

36.  člen

Predsednik društva:

-        Zastopa društvo nasproti tretjim osebam;

-        sklicuje in vodi seje izvršnega odbora;

-        v imenu društva podpisuje vse pogodbe in druge dogovore, povezane z dejavnostjo društva;

-        podpisuje letno poročilo društva;

-        podpisuje in s tem potrdi prejete račune, ki so izstavljeni na društvo v skladu s programom društva, sprejetimi sklepi izvršnega odbora in podpisanimi pogodbami    ter  drugo računovodsko in finančno dokumentacijo.

Za podpisovanje listin lahko pooblasti tudi blagajnika ali člana upravnega odbora.

 

37.  člen

Predsednika društva voli zbor članov na predlog izvršnega odbora ali najmanj 10 članov.

Najkasneje tri mesece pred iztekom mandata predsednika in izvršnega odbora izvršni odbor povabi vse člane k podajanju predlogov za kandidate za novega predsednika in člane izvršnega odbora. Predlog mora biti poslan najkasneje mesec dni po poslanem povabilu. Predlogu morajo biti priložena pisna soglasja kandidatov.

 

38.  člen

V primeru morebitnega odstopa predsednika pred iztekom mandata mora biti predlog v pisni obliki posredovan izvršnemu in nadzornemu odboru. Predsednik mora svoje dolžnosti opravljati še najmanj mesec dni po sprejemu njegovega odstopa na seji izvršnega odbora. V času do sklica zbora, ki voli novega predsednika, pristojnosti predsednika opravlja tajnik izvršnega odbora, ob njegovi odsotnosti pa najstarejši prisotni član.

 

39.  člen

Ob zamenjavi predsednika bodisi zaradi rednega izteka mandata ali predčasnega odstopa morata stari in novi predsednik opraviti primopredajo v pisni obliki. Sestavni del primopredajnega zapisnika je poročilo tajnika o sklepih izvršnega odbora in poročilo blagajnika.

 

Tajnik in blagajnik

  1. člen

Društvo ima lahko tajnika, ki ga imenuje in razrešuje zbor članov društva. Tajnik opravlja naslednje naloge:

-          vodi zapisnike,

-          pošilja opomine o neplačani članarini

-          hrani dokumente društva,

Blagajnika imenuje in razrešuje izvršni odbor. Blagajnik ima naslednje naloge:

-          izvaja finančno poslovanje društva,

-          izdaja račune za opravljene storitve.

-          izdela letno finančno poročilo,

-          na sejah upravnega odbora po pozivu tega odbora poroča o finančnih zadevah.

Nadzorni odbor

 

41.  člen

Nadzorni odbor spremlja in nadzira delo izvršnega odbora in drugih izvršilnih organov. Opravlja stalni nadzor finančno-materialnega poslovanja društva in ugotavlja, ali se sredstva uporabljajo zakonito in gospodarno ter v skladu z namenom društva. Nadzorni odbor je odgovoren Zboru članov in mu na zasedanjih pisno poroča.

 

42.  člen

Nadzorni odbor sestavljajo trije člani, ki jih izvoli zbor za dobo štirih let. Predsednika nadzornega odbora izvolijo člani na svoji prvi seji.

 

43.  člen

Nadzorni odbor je sklepčen, če so navzoči vsi trije člani, sklepi pa veljavni če za predlagani sklep glasujeta vsaj dva člana.

Člani nadzornega odbora ne morejo biti hkrati člani izvršnega odbora, imajo pa pravico sodelovati na njegovih sejah, vendar brez pravice odločanja.

Sklicatelj sej izvršnega odbora je dolžan poslati vabilo in gradiva za sejo tudi članom nadzornega odbora.

 

 

Častno razsodišče

44.  člen

Za disciplinski prekršek članov društva se šteje:

– namerno kršenje Pravil društva,

– neizpolnjevanje oziroma nespoštovanje sprejetih sklepov organov društva,

– neizpolnjevanje ali zanemarjanje zaupanih zadolžitev,

– vsako drugo ravnanje, ki je nasprotno ciljem in namenu društva ter določilom teh

Pravil.

 

45.  člen

O prekrških odloča na prvi stopnji častno razsodišče društva, ki vodi postopek po Pravilniku o delu častnega razsodišča. O pritožbah proti ukrepom častnega razsodišča kot drugostopenjski organ odloča zbor na prvem naslednjem zasedanju.

 

46.  člen

Častno razsodišče sestavljajo trije člani, ki jih za dobo štirih let izvoli zbor. Predsednika častnega razsodišča izvolijo člani na svoji prvi seji. Častno razsodišče je sklepčno, če so na seji navzoči vsi trije člani in sklepi veljavni, če za predlagani sklep glasujeta vsaj dva člana. Častno razsodišče je za svoje delo odgovorno zboru članov.

 

47.  člen

Častno razsodišče lahko izreče članu društva naslednje ukrepe:

– opomin;

– javni opomin;

– izključitev iz društva.

 

 

Finančno in računovodsko poslovanje društva

 

48.  člen

Društvo pridobiva sredstva za svoje delovanje iz naslednjih virov:

-          z zbrano članarino;

-          s prodajo svojih publikacij;

-          z darili, volili in zapuščinami;

-          iz proračuna lokalne in skupnosti in drugih sredstev;

-          iz sredstev odstopljene dohodnine fizičnih oseb;

-          s prispevki donatorjev in sponzorjev;

-          iz javnih sredstev;

-          drugih virov.

 

Društvo se financira tudi z izvajanjem pridobitne dejavnosti pod pogoji, ki jih za opravljanje dejavnosti določa zakon. Vse pridobitvene dejavnosti opravlja društvo v obsegu potrebnem za izvajaje osnovne, nepridobitvene dejavnosti.

 

Če društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, le-tega porabi za izvajanje dejavnosti, za katero je ustanovljeno. Vsaka delitev premoženja društva med svoje člane je nična.

 

49.  člen

Premoženje društva sestavljajo vse premičnine in nepremičnine, ki so v njegovi lasti in so obvezno vpisane v inventarno knjigo. Premoženje društva upravlja izvršni odbor. O nakupu in odtujitvi nepremičnin društva odloča zbor članov, ki odloča tudi o odtujitvi dragocenih predmetov muzejske vrednosti.

Premičnine se lahko kupijo ali odtujijo tretji osebi le na osnovi sklepa izvršnega odbora.

 

 

 

50.  člen

Društvo vodi finančno in materialno poslovanje po predpisih, ki urejajo finančno in materialno poslovanje društev.

Način in oblika izkazovanja podatkov o premoženju in poslovanju društva sta določena v pravilniku o finančno-materialnem poslovanju.

Podatki se izkazujejo v skladu z računovodskim standardom za društva.

 

51.  člen

Vsa dokumentacija društva se hrani v arhivu društva, ki ga vodi tajnik društva, finančni arhiv pa vodi blagajnik društva. Odgovorne osebe so dolžne dokumentacijo predložiti tajniku in blagajniku najkasneje v roku enega meseca po njenem nastanku.

 

 

Obveščanje

52.  člen

Društvo o svojem delovanju tekoče obvešča člane in širšo javnost preko spletne strani, javnih glasil in osebnih obvestil članom.

 

 

Prenehanje delovanja društva

 

53.  člen

Društvo preneha:

-          Po sklepu zbora članov;

-          po samem zakonu;

-          zaradi spojitve z drugimi društvi;

-          zaradi pripojitve k drugemu društvu;

-          s stečajem;

-          na podlagi sodne odločbe o prepovedi delovanja.

Društvo lahko sprejme sklep o prenehanju. Za tak sklep mora glasovati najmanj dve tretjini na zboru prisotnih članov, ob pogoju da je pri glasovanju prisotna najmanj polovica članov.

Po samem zakonu društvo preneha, če dejansko preneha obstajati oziroma če je bilo v obdobju petih let dvakrat pravnomočno kaznovano za prekršek iz tretje točke prvega odstavka 52. člena Zakona o društvih.

 

Prenehanje v naštetih dveh primerih ugotovi pristojni organ z odločbo. V teh dveh primerih se premoženje društva prenese na lokalno skupnost, na območju katere je imelo društvo svoj sedež v času prenehanja. Javna sredstva se vrne v proračun.

Društvo tudi lahko sprejme sklep o pripojitvi k drugemu društvu ali spojitvi z drugimi društvi. V teh dveh primerih pride premoženje društva na društvo, h kateremu bi se društvo pripojilo oziroma na društvo, ki bi nastalo s spojitvijo z drugimi društvi.

 

54.  člen

Če društvo preneha delovati, preide njegovo premoženje društvu, zavodu, ustanovi ali drugi nepridobitni pravni osebi s podobnimi cilji, ki ga določi zbor članov ob sklepanju o prenehanju delovanja. Likvidacijo društva opravi izvršni odbor, ki tudi poskrbi da se poravnajo obveznosti društva, morebitna proračunska sredstva vrnejo v proračun in pripravijo poročilo o razpolaganju s premoženjem

 

 

Končne določbe

 

55.  člen

Statut Muzejskega društva Ribnica  sprejema zbor članov z dvotretjinsko večino navzočih članov.

Predlog za spremembo statuta predlaga izvršni odbor ali petina članov društva.

Če predlog predlaga petina članov, mora biti posredovan izvršnemu odboru 30 dni pred predvidenim zborom članov, na katerem sklepajo o spremembah statuta.

Vsi predlogi za spremembe statuta morajo biti usklajeni z Zakonom o Društvih (Uradni list Republike Slovenije, št. 61/2011, uradno prečiščeno besedilo).

 

 

 

 

 

Ta statut je bil sprejet na Zboru članov Muzejskega društva Ribnica 18. maja 2012, veljati pa začne ko pristojni organ ugotovi da je v skladu z Zakonom o društvih.

 

 

 

Predsednik društva:

            France Ivanec

ĉ
Janez Mihelič,
30. nov. 2012 03:32
ĉ
Primož Tanko,
4. sep. 2012 12:52
Comments