Spomladanska ekskurzija na Tržaško

objavljeno: 3. maj 2018 12:56 avtor: Muzejsko društvo Ribnica   [ posodobljeno 3. maj 2018 12:57 ]

Muzejsko društvo Ribnica vabi na spomladansko ekskurzijo na Tržaško

 

 

Kdaj: V soboto, 12. maja 2018. Odhod ob 7.00 uri izpred Rokodelskega centra Ribnica. Povratek okoli 20.00 ure.

Pot: Ribnica, Cerknica, Rakek, Postojna, Razdrto, Bazovica, Katinara, Trst, Repentabor, Dutovlje, Tomaj, Ribnica

Vodja ekskurzije: prof. Edi Zgonc

Stroški ekskurzije: 20 € za člane, ki imajo plačano članarino za leto 2018, za ostale 25 €. Za kosilo se plača na avtobusu cca 12 €.

Prijave sprejemamo do zasedbe mest na avtobusu oz. do 5. maja 2018. Prijavite se lahko v Rokodelskem centru, po elektronski pošti na muzejskodrustvoribnica@gmail.com

ali po telefonu: Marina: 041764022

                        Vasja: 041847840

Stroške lahko poravnate na uradnih urah MDR v Rokodelskem centru ali preko transakcijskega računa: SI 560311 41000246536 536, referenca- sklic vpišite SI 0012052018

Muzejsko društvo Ribnica

Cesta na Ugar 6, 1310 Ribnica

Davčna številka: 99962144


 

Kratek opis ekskurzije:

Na poti po lokalnih cestah nas bo vodič seznanil z mnogimi zanimivostmi. Pod Beneti se bomo spomnili kamnitega branika rimskega imperija, obnovili znanje o Bloški planoti, zibelki slovenskega smučanja, spoznali bomo nekaj zanimivosti o Cerknici in Cerkniškem jezeru. Po krajšem postanku v Postojni bomo pot nadaljevali prav tako po lokalnih cestah, da bolj pristno podoživimo zanimivosti Pivške doline, Senožeč in Divače. Ustavili se bomo na bazoviški gmajni, kjer si bomo ogledali kamnit spomenik bazoviškim žrtvam, ki so bile ustreljene leta 1930.Tu bo vodič obširneje spregovoril o življenju Slovencev pod fašizmom in organizaciji TIGR.

Naslednji postanek bo na Katinari pri cerkvi Presvete Trojice, zgrajene leta 1789. Za nas je pomembno, da je tu v letih 1925 do 1932 deloval župnik Hubert Leiler, doma iz Ribnice. Največja njegova zasluga je bila povezana s povabilom Toneta Kralja, ki je na edinstven ekspresionistični način poslikal cerkev. Po ogledu cerkve pot nadaljujemo v Trst, peljali se bomo mimo tržaške univerze (primer fašistične arhitekture), sodne palače iz leta 1913, skozi trg Dalmazia in ulico Carla Ghega (Ghega, avstrijski gradbeni inženir, ki je bil najzaslužnejši za zgrajeno železnico Dunaj – Trst).

Na trgu Piazza della Liberta pri železniški postaji si bomo ogledali mogočno palačo Kalister, katere lastniki je bila slovenska rodbina iz Slavine pri Pivki. Sledi vožnja po nabrežju Terezijanske četrti mimo elegantnih palač do grške pravoslavne cerkve. Od tu dalje nadaljujemo pešpot po pomolu Audace (zgrajen v 18. stoletju, imenovan po italijanskem torpednem rušilcu Audace) proti Verdijevem trgu (gledališče).

Po enournem oddihu v lastni režiji se zberemo pri vodnjaku štirih celin (iz leta 1751) na Trgu zedinjene Italije. Sledi ogled rojstne hiše Žige Zoisa, škofijski dvorec škofa Petra Bonoma, rimski amfiteater, od zunaj si bomo ogledali še jezuitsko cerkev Marije Velike iz 17. stoletja, Borzni trg, prvo tržaško društvo s čitalnico in knjižnico in se tako približali Velikemu kanalu in trgu Ponterosa. Tudi na tem prostoru je veliko zanimivih zgradb, med bolj znanimi je pravoslavna cerkev sv. Spiridona. S Ponterosa bomo odšli v Terezijansko četrt, ki jo je na nekdanjih solinah dala postaviti Marija Terezija. Po ulici Via Roma pridemo na Trg Vittoria Veneto, od tu pa nadaljujemo pot proti Narodnem domu, ki ga je načrtoval Maks Fabiani, leta 1920 pa so ga fašisti požgali.

Ostane nam še Trg Oberdan, nekdaj Kasarniški trg, kjer je vojsko služil Dragotin Kette. V okolici trga si bomo ogledali še nekaj zanimivosti, nato pa se odpeljemo po cesti proti Kontovelu (najlepši razgled na Trst), na poti proti domu si ogledamo še Repentabor, ki je ena najlepših razglednih točk na Krasu. Peljemo se mimo Dutovelj in Tomaja in tam nekje nas čaka kosilo.

Vljudno vabljeni, da se udeležite ekskurzije.

Vabilo na strokovni ogled

objavljeno: 16. feb. 2018 07:38 avtor: Muzejsko društvo Ribnica   [ posodobljeno 11. apr. 2018 08:02 ]

Muzejsko društvo Ribnica vas v soboto, 17. marca 2018, ob 9. uri vabi na strokovni ogled na Velike Poljane, kjer si bomo ogledali:


 - v cerkvi sv. Jožefa prenovljene oltarje iz opuščene grajske cerkve sv. Jurija na starem ortneškem gradu

- v šoli razstavo Muzeja Ribnica Moja vas, njen podedovani obraz

- vaško pokopališče in cerkev sv. Tomaža

Dobimo se pred šolo na Velikih Poljanah.

Vabljeni!

Ekskurzija na Velike Poljane:

Na Velike Poljane

 

Na sobotno jutro, 17.3.2018, smo se člani Muzejskega društva Ribnica ob 9.uri zbrali pred cerkvijo sv. Jožefa na Velikih Poljanah.

Odšli smo v stavbo nekdanje osnovne šole, kjer nas je pozdravil predsednik MDR France Ivanec. Sledil je ogled razstave »Moja vas – moj podedovani obraz«. O tej razstavi , življenju in delu ljudi na Velikih Poljanah, nam je pripovedovala Polona Rigler Grm. Njena razlaga je bila zelo slikovita, popestrila pa jo je še z branjem citatov nekaterih pričevalcev. Ogledali smo si tudi video o nekaterih kmečkih opravilih, ki žal izginjajo.

Nato smo si ogledali cerkev sv.Jožefa. Tam nam je dekan  Anton Berčan predstavil zgodovino te cerkve, še posebej zgodovino zlatih oltarjev iz cerkve sv. Jurija pri starem ortneškem gradu. Te oltarje je naredil slikar HGG ( Hans Georg Geiger von Geigerfeld, 1610 - 1681 ). Potrebno  jih je bilo  restavrirati. O obnovi je spregovorila Polona Rigler Grm. Duška Hočevar Mihelič pa nam je razložila prispevek njene družine pri tem restavriranju. Skupaj z možem Tonetom sta namreč botra enemu izmed obnovljenih oltarjev (oltar sv. Lucije).

Pot nas je potem vodila na drugi konec Velikih Poljan do cerkve sv.Tomaža. Tudi tam nam je dekan Anton Berčan spregovoril o zgodovini te cerkvice zgrajene v 13.stoletju. Velja za najstarejšo cerkev na našem območju.

Polni zanimivih vtisov smo zaključili ta dan. Spoznali smo, da je v naši okolici veliko kulturno in zgodovinsko bogatih krajev,  pa o njih vemo zelo malo.

 

                                                                                                                                                                  Milka Jamnik



Vabilo na občni zbor MDR

objavljeno: 16. feb. 2018 07:34 avtor: Muzejsko društvo Ribnica   [ posodobljeno 16. feb. 2018 07:40 ]

Vabimo vas na redni občni zbor Muzejskega društva Ribnica, ki bo v sredo, 7. marca 2018, ob 19. uri v Rokodelskem centru Ribnica.

Vabljeni!

Obeležitev 100. obletnice smrti Janeza Evangelista Kreka /1865- 1917/

objavljeno: 16. feb. 2018 07:30 avtor: Muzejsko društvo Ribnica   [ posodobljeno 16. feb. 2018 07:40 ]


Muzejsko društvo Ribnica se je v letu 2017 odločilo, da obeleži 100. obletnico smrti Janeza Evangelista Kreka. Janez Evangelist Krek je bil v svojem času eden najvidnejših in najpomembnejših mož slovenske zgodovine. Bil je politik, teolog, sociolog, organizator, gospodarstvenik, pisatelj, publicist in časnikar.

Močno je povezan tudi z našimi kraji, saj se je rodil pri Sv. Gregorju, njegova mama izvira iz Sodražice. Krekovo prvo službeno mesto kaplana je bila Ribnica (od 4. junija do 28. avgusta 1892), svoje obeležje ima tudi v ribniškem Parku kulturnikov.

Prav zaradi navedenih dejstevje Muzejsko društvo Ribnica ob 100. obletnici smrti organiziralo tri dogodke, s katerimi smo obudili spomin na velikega Slovenca.

Tako je 8. septembra v ribniškem gradu nastopila gledališka skupina Kulturno turističnega društva Dražgoše z eno najzgodnejših Krekovih dramskih del Cigan čarovnik.

Osrednji dogodek je bil v novembru, ko smo člani društva pripravili v Pastoralnem centru Ribnica razstavo o življenju in delu Kreka. Gost večera je bil prof. dr. Janez Juhant, ki je kot profesor filozofije in krščanskega socialnega nauka na Teološki fakulteti velik poznavalec Kreka. Izčrpno je predstavil in osvetlil njegovo življenje in delo ter njegov pomen za slovenski narod.

Za zaključek Krekovega leta pa smo prav tako v Pastoralnem centru organizirali ogled dokumentarnega filma »Samo začeti je treba«, ki so ga ob 100.obletnici Krekove smrti pripravili na Socialni akademiji v okviru študijskega krožka. Po ogledu filma je sledil pogovor z ustvarjalcema filma Matejem Cepinom in dr. Igorjem Bahovcem.

Prof. Juhant in ustvarjalci filma so posebej izpostavili veličino Krekovega dela za slovenski narod. Krek jeimel osebno izkušnjo revščine.Zgodaj je spoznal socialno stisko ljudi predvsem malih kmetov. V času študija na Dunaju je spoznal še nove obraze ljudi, ki jih je prinesla industrijska revolucija. Seznanil  se je z idejami krščanskega socializma, ki jih je začel tudi praktično uresničevati v tako imenovanem krščansko socialnem gibanju. Po mnenju Kreka morajo biti delavci medsebojno povezani, imeti morajo ustrezno zakonodajo in jim je potrebno omogočiti ustanavljanje delavskih društev. Delavci morajo vplivati na javno življenje in oblikovati javni pravni red, da zaščitijo svoje delavske pravice,delodajalci pa morajo sprejeti ustrezno zakonodajo, ki bo v korist delavcev.Ker se je Krek zavzemal za delavske pravice, si je pridobil vzdevek«revolucionar v talarju«.

Krek je deloval v času, ko je bilo na Slovenskem pretežno kmečko prebivalstvo. Položaj slovenskega kmeta se je po letu 1848, ko je kmet postal lastnik zemlje, bistveno poslabšal.Kmet je moral ob odškodnini za zemljo plačevati še davke,  zato so se zadolževali pri vaških oderuhih.Zaradi uvoza tujih cenenih industrijskih izdelkov je propadla domača obrt, delitev posesti in drugo je vodilo mnoge Slovence v izseljenstvo. Boril se je za dostojno življenje kmetov.V Črnih bukvah pravi Krek, da je kmet premalo zavarovan, in zato ga je potrebno rešitipred nadaljnjim propadom. V ta namen je ustanavljal zadruge, posojilnice in društva. Pod geslom »Samo začeti je treba« mu je uspelo v manj kot 20 letih spodbuditi več kot 100.000 ljudi, da so stopili skupaj in se zavzeli za več pravičnosti v družbenem in poklicnem življenju.

Krek je utiral nova pota v družbi in cerkvi. Zavedal se je pomena izobrazbe in je to na različne načine tudi spodbujal.Zlasti se je zavzemal za šolanje mladine. Njegovo stališče je bilo, da naj se duhovniki posvečajo pastoralnemu delu, izobraževanje na kulturnem, gospodarskem, političnem in socialnem področju pa naj vodijo laiki.

Krek se je zgodaj začel ukvarjati tudi s političnim delom. V letih 1897-1900 je bil državni poslanec, leta 1907 pa je bil po splošni volilni pravici izvoljen za državnega poslanca v dunajskem parlamentu.Bil je eden od snovalcev majniške deklaracije (leta 1917). Njegove ideje so prinašale spremembe, ki pa jih nekateri niso sprejeli. Izpostavljen je bil osebnim napadom z različnih strani.Po smrti pa so mu tudi njegovi politični nasprotniki dali priznanje za njegovo delo. Katoliška cerkev je Kreka sicer podpirala, čeprav je imel škof Jeglič tudi določene pomisleke nanj, ker je v njem videl družbeno uspešnega javnega delavca. Krek je duhovniško službo opravljal z vso odgovornostjo, bil je predvsem človek, ki je svoje življenje znal dati v službo naroda.

Nedvomno film pusti pri gledalcu velik pečat. Nehote se ti utrne misel, kako zelo je Krek aktualen tudi danes, saj lahko dogodke in razmere izpred 100 let primerjamo z današnjim časom – takrat je bila industrijska revolucija, sedaj pa imamo kibernetično. Mnogi ljudje so  v stiski, njegovo sporočilo, da skupnost nekaj doseže le z delom, sodelovanjem in povezovanjem je tudi danes zelo močno. Sprašujemo se, ali se danes ljudje znajo povezati na način, kot ga je znal Krek. Imel je preprosto filozofijo – samo začeti je treba.

 

France Ivanec, predsednik Muzejskega društva Ribnica

Fotografije s predvajanja filma o J.E. Kreku

objavljeno: 16. feb. 2018 07:29 avtor: Muzejsko društvo Ribnica





Dokumentarni film o J. E. Kreku

objavljeno: 16. feb. 2018 07:18 avtor: Muzejsko društvo Ribnica   [ posodobljeno 16. feb. 2018 07:31 ]


Fotografije predavanja prof. dr. Juhanta o J.E. Kreku

objavljeno: 16. feb. 2018 07:12 avtor: Muzejsko društvo Ribnica

     



Razstava o Janezu Evangelistu Kreku v Pastoralnem centru.


Predsednik društva MDR France Ivanec


Predavatelj i poznavalec J. E. Kreka, profesor dr. Juhant.


Nonet Vitra.








Predavanje ob stoletnici smrti J. E. Kreka

objavljeno: 5. nov. 2017 21:32 avtor: Muzejsko društvo Ribnica   [ posodobljeno 16. feb. 2018 07:05 ]

 

Ob stoletnici smrti Janeza Evangelista Kreka Muzejsko društvo Ribnica organizira 

 

predavanje prof. dr. Janeza Juhanta in priložnostno razstavo o življenju in delu Janeza Evangelista Kreka. 

 

Predavanje in odprtje razstave bo v sredo, 8. novembra 2017, ob 19. uri v Pastoralnem centru v Ribnici. 

 

 

 

Dr. Janez Juhant je kot profesor filozofije in krščanskega socialnega nauka na Teološki fakulteti velik poznavatelj Janeza Ev. Kreka.

Ob tem dogodku so člani MDR pripravili tudi razstavo o življenju in delu J. E.  Kreka. Na prireditvi bo nastopil tudi Nonet Vitra. 

 

Vljudno vabljeni na predavanje in na ogled razstave enega največjih narodnih buditeljev v zgodovini slovenskega naroda Janeza Ev. Kreka.

 

Lepo vabljeni.






 

Cigan čarovnik

objavljeno: 30. avg. 2017 21:39 avtor: Muzejsko društvo Ribnica

Muzejsko društvo Ribnica vas vljudno vabi,  na  burko v dveh dejanjih s petjem

 

Cigan čarovnik,

 

v petek, 8. septembra 2017,  ob 18. uri, v ribniški grad.

 

Cigan čarovnik, ki je eno najzgodnejših Krekovih dramskih del, je bila v letošnjem letu postavljena na oder ob 100-letnici  smrti enega od pomembnih mož slovenske zgodovine Janeza Evangelista Kreka. Igra je oživela s pomočjo zagnane skupine okrog Kulturno turističnega društva Dražgoše, pod režijskim vodstvom Roka Pintarja.  Dražgoški gledališčniki pravijo, da se bomo v dobri urici, kolikor traja predstava, do solz nasmejali ob prigodah fantov, mož in cigana Miška. Burka je dinamična, z vzgojno noto, primerna je tako za odrasle kot za otroke. 

 

To bo prvi od dveh dogodkov, ki jih v Muzejskem društvu Ribnica načrtujemo ob obeležitvi  100. obletnice smrti Janeza Evangelista Kreka, ki je z Ribnico močno povezan, saj se je rodil pri Sv. Gregorju, njegova mama izvira prav iz Sodražice. In tudi kasneje na  začetku svoje poklicne duhovniške službe je eno od svojih kaplanovanj opravljal med drugim tudi v Ribnici.

V novembru pripravljamo  v društvu tudi priložnostno razstavo in predavanje.

 

EKSKURZIJA MUZEJSKEGA DRUŠTVO RIBNICA PO BENEČIJI

objavljeno: 2. avg. 2017 07:47 avtor: Muzejsko društvo Ribnica   [ posodobljeno 2. avg. 2017 07:50 ]

Bila je sobota, 10. junij, ko smo se  odpravili v Zamejsko Slovenijo, v Benečijo. Pot nas je vodila iz Ribnice, do Ljubljane, mimo Idrije, do mejnega prehoda Robič, v Benečijo. Točke postanka so bila naselja Bijače, Špeter, Tarčmun, Mešere in Čedad. Pot je zasnovala in nas po njej tudi vodila etnologinja dr. Mojca Ravnik. Njeno poznavanje prostora izvira že iz njenih korenin in strokovnega raziskovanja območja v okviru SAZUja, kjer je bila zaposlena kot raziskovalka. Seveda brez upokojene profesorice geografije, naše Ivanke Peterlin,  sploh ne moremo in ne znamo nikamor. Pripravljenost, znanje in stroka so tisti atributi, ki označujejo vse vodiče, ki so bili z nami in nam predstavili prostor in življenje v njem. Pristnost, prijaznost, odprtost, pripravljenost in dušo beneškega človeka so nam približali domačini z razlagami na vseh točkah. Najbolj od vsega se mi je vtisnilo v spomin, da je jezik tisti, ki določa narodnost in identiteto. Prebivalci tega območja govorijo beneško narečje. Prepričani so in živijo v veri, da je to prava slovenščina. V Bijačah smo videli primer beneške hiše z muzejem, ki predstavlja stavbno dediščino in njihove pustne maškare. V Špetru je dvojezična osnovna in srednja šola ter vrtec. Špeter je središče Benečije, ima tudi muzej, ki se imenuje slovensko multimedialno okno. Center prikazuje kulturno krajino  od Julijskih Alp do morja, od Mangarta do Tržaškega zaliva in se uvršča med nove oblike tematskih in pokrajinskih muzejev, ki ne slonijo več na zbiranju predmetov, temveč na pripovedi. Kaj pa Tarčmun? Znan je po duhovniku, pesniku, pisatelju, filozofu, prevajalcu, skladatelju, slikarju in buditelju narodne zavesti Beneških Slovencev, Ivanu Trinku. Šli smo se  mu poklonit na njegov grob in izvedeli, da je spomenik delo našega sorojaka Toneta Kralja. Tudi za hrano je bilo poskrbljeno v identitetnem duhu.  Jedli smo njihovo značilno jed polento z golažem, sirovo in gobovo omako. Pot smo nadaljevali do Mešer, kjer so nam predstavili dve hiši preurejeni v muzej. Videli smo  zbirko, kjer so predstavljeni običaji, kovačijo, klet z veliko kamnito mizo, ki je služila, da so mrtvega lahko nekaj časa imeli doma, ker je kraj zelo oddaljen od središč, pa tudi hude zime so onemogočale takojšnje slovo. Zadnji postanek je bil v  Čedadu, kjer smo imeli čas, da smo si sami ogledali  središče mesta in tisti žejni kave šli na kavo.

Zapisala Polona Rigler Grm

Foto: Marija Zupančič

1-10 of 48